Ljubljana
MGML
Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950
Foto Tonka, Portret Roze Krapeš v plesni toaleti, Rogaška Slatina ok. 1930, izrez (orig. 22 x 16,5 cm), Mestni muzej Ljubljana (MGML)

Galerija Jakopič

Slovenska cesta 9
1000 Ljubljana

T 01 42 54 096
E galerija.jakopic@mgml.si

Informacije in rezervacije terminov:
T 01 24 12 500
T 01 24 12 506
E prijava@mgml.si

torek–nedelja: 10.00–18.00
ponedeljek: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10.00–14.00

Odrasli: 5 €
Študenti, dijaki, odrasli nad 60 let, brezposelni, invalidi: 3 €
Družinska vstopnica za Galerijo Jakopič: 12 €
ICOM, PRESS, SMD, dijaki SŠOF, študenti UL ALUO, VIST, NTF – OTGO, IAM, Fakulteta za dizajn: brezplačno*
*v primeru skupinskih obiskov naprošamo, da se najavite na galerija.jakopic@mgml.si


Javna vodstva po razstavi: vsako nedeljo ob 16.30. Vključena v ceno vstopnice.


Vabljeni k vpisu v Krog prijateljev Galerije Jakopič. Ob plačilu članarine 12 € si za obdobje enega leta zagotovite prost vstop na vse razstave, vabilo na ekskluzivne dogodke, popust na vse galerijske publikacije in še več.

Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950

Arhitektke in fotografinje

15. 11. 2023–25. 2. 2024

V sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana smo pripravili razstavo o slovenskih umetnicah v obdobju 1850–1950. Razstava je posvečena umetnicam, ki so se v izbranem obdobju predstavile občinstvu in se kljub tedanjim družbenim konvencijam uveljavile v javnem prostoru. V muzeju se osredotočajo na slikarke in kiparke, v naši galeriji pa je od srede novembra pozornost namenjena arhitektkam in fotografinjam.

PDF različica razstavne zloženke je dostopna TUKAJ

Galerija Jakopič je v skladu s svojim poslanstvom – ne le raziskovati sodobno slovensko in mednarodno fotografijo, temveč tudi pisati njeno zgodovino – skupaj z Mestnim muzejem Ljubljana pripravila razstavi Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950. Prvi del razstave v galeriji, posvečen arhitektkam, se tesno povezuje s slikarkami in kiparkami kot likovnimi umetnicami, sklop o fotografinjah pa zaznamuje predvsem prizadevanje za prvo kar se da celostno združitev posameznih obravnav predhodnih raziskovalcev in skrbnikov zbirk v preteklih desetletjih. S tem želimo postaviti temelje ne le za enakovredno obravnavo umetnic, temveč tudi za fotografijo, ki si je skozi pretekla obdobja le stežka priborila status avtonomne zvrsti likovne umetnosti.

Celotna razstava posebej izpostavlja dejstvo, da so bile ženske vse do konca prve svetovne vojne izvzete iz šolanja. Tako so se tudi prve študentke na Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete vpisale šele nekaj let za tem, ko sta v Ljubljani nastali Plečnikova in Vurnikova šola (1925). Prva slovenska arhitektka je diplomirala marca 1932 pri profesorju Ivanu Vurniku. To je bila Dušana Šantel. Konec istega leta ji je sledila še Gizela Šuklje kot prva diplomantka profesorja Jožeta Plečnika. V naslednjih letih so diplomirale še Marjanca Kanc, Katarina Grasselli, Marija Grafenauer, Majda Neřima in Sonja Batista. Vladimira Bratuž je študij končala po koncu druge svetovne vojne.

Razstava predstavlja pohištvo, ki je bilo izdelano po načrtih Gizele Šuklje, hrani pa ga gospod Marko Šuklje, in pohištvo, izdelano po načrtih Vladimire Bratuž, iz zbirke Mestnega muzeja Ljubljana. Prvič so predstavljeni izbrani risarski osnutki Dušane Šantel, ki jih je Mestnemu muzeju Ljubljana podarila gospa Jasna Šantel. Razstavo dopolnjuje še izvirno gradivo Plečnikovih študentk arhitekture iz Plečnikove zbirke.

Pri obravnavi fotografinj tega obdobja moramo v ozir vzeti dejstvo, da fotografija tedaj ni bila pojmovana kot umetnost, temveč kot obrt. Prvi fotografinje kakor tudi fotografi na Slovenskem so morali za svoje delovanje pridobiti obrtno dovoljenje, na podlagi katerega so lahko odpirali svoje ateljeje, jih prevzeli ali odkupili od svojih predhodnikov. Kljub temu so naše prve fotografinje v Ljubljani delovale že od zgodnjega leta 1863 dalje.

Fotografijo v obdobju 1850–1950 obravnavamo skozi tri vidike: prvi je fotografija v (pomožni) funkciji slikarstva – predstavljamo vpogled v fotografije Ivane Kobilca, po katerih je ustvarila nekatera svoja slikarska dela. Drugi, najobsežnejši sklop se nanaša na studijsko fotografijo. Fotografinje predvsem iz Ljubljane, Maribora in Celja so se ukvarjale predvsem s poslom ateljejskega fotografiranja bolj ali manj znanih posameznikov, družin in skupin ljudi, pri čemer so se soočale z velikimi izzivi konkurence in lastne promocije. Pri tem so bile lahko uspešne in spoštovane, predvsem pa so se kot ikonične osebnosti mestnih središč vtisnile v spomin številnih, tudi še danes živečih posameznikov.

Proti koncu obdobja pri posameznih fotografinjah zaznamo tudi umetniške težnje, tako v njihovih fotografskih stvaritvah kot v njihovih značajih. Fotografski portret je postajal sredstvo umetniškega prikazovanja osebnosti in družbenih vlog portretirancev, tehnične danosti fotografije, delo v temnici in retuše pa so omogočili raziskovanje novih možnosti slikanja avre individualnosti in nadčasne lepote pri portretiranih. Z razvojem fotografske tehnike, ustanavljanjem fotoklubov in prihodom druge svetovne vojne, ki je zahtevala fotografsko delo na terenu, se je postopoma oblikovala jasnejša avtorska drža fotografov, med katerimi so bile tudi – sicer redkejše, a vendar še danes prepoznavne – fotografinje.Družine, pozor! Za vas smo pripravili tiskan vodnik! 


Več o razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana


Družine, pozor! Za vas smo pripravili tiskan vodnik!

Kolofon

Produkcija: Muzej in galerije mesta Ljubljane (Galerija Jakopič in Mestni muzej Ljubljana)
Avtorica razstavnega projekta: Barbara Savenc
Arhitektke; Kustosinji: Barbara Savenc, Ana Porok
Strokovna pomoč: Igor Longyka, Špela Šubic, dr. Bogo Zupančič,
Razstava je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje.
Fotografinje; Kustosinji: dr. Marija Skočir, Julija Hoda
Zahvale: Tamara Andrejek, Mojca Ferle, ddr. Damir Globočnik, Oskar Habjanič, mag. Mojca Jenko, Katarina Jurjavčič, Urša Kocjan, dr. Tone Kregar, Sabina Lešnik, Jassmina Marijan, Nani Poljanec, Miha Špiček, Urška Todosovska-Šmajdek, Helena Vogelsang Novak, dr. Blaž Vurnik, Andreja Zupanec Bajželj, mag. Damir Žerič, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Muzej novejše zgodovine Celje, Narodna galerija, Narodna in univerzitetna knjižnica, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski muzej Celje, Pokrajinski muzej Maribor, Pomurski muzej Murska Sobota, Slovenski etnografski muzej, Arhiv Nanija Poljanca – Ljudski muzej Rogaška
Oblikovanje: Bojan Lazarevič (Agora Proars)
Tehnična izvedba: O.K.vir, Tehnična služba / Technical service MGML
Odnosi z javnostmi: Maja Čehovin Korsika, Urša Karer, Nejc Kovačič
Program za odrasle: Julija Hoda, Janja Rebolj
Pedagoški program: Julija Hoda, Nika Damjanovič, Metod Blejec, Matevž Paternoster

Galerija Jakopič

Slovenska cesta 9
1000 Ljubljana

T 01 42 54 096
E galerija.jakopic@mgml.si

Informacije in rezervacije terminov:
T 01 24 12 500
T 01 24 12 506
E prijava@mgml.si

torek–nedelja: 10.00–18.00
ponedeljek: zaprto
1. januar, 1. november, 25. december: zaprto
24. in 31. december: 10.00–14.00

Odrasli: 5 €
Študenti, dijaki, odrasli nad 60 let, brezposelni, invalidi: 3 €
Družinska vstopnica za Galerijo Jakopič: 12 €
ICOM, PRESS, SMD, dijaki SŠOF, študenti UL ALUO, VIST, NTF – OTGO, IAM, Fakulteta za dizajn: brezplačno*
*v primeru skupinskih obiskov naprošamo, da se najavite na galerija.jakopic@mgml.si


Javna vodstva po razstavi: vsako nedeljo ob 16.30. Vključena v ceno vstopnice.


Vabljeni k vpisu v Krog prijateljev Galerije Jakopič. Ob plačilu članarine 12 € si za obdobje enega leta zagotovite prost vstop na vse razstave, vabilo na ekskluzivne dogodke, popust na vse galerijske publikacije in še več.

Novice

Na strokovnem posvetu o fotografinjah so se stkale pomembne povezave med stroko in posameznimi skrbniki gradiv

V torek, 30. januarja 2024, je v naši galeriji potekal Strokovni posvet s poznavalci, skrbniki in lastniki gradiva o fotografinjah, delujočih v obdobju 1850–1950. Po posvetu je še bolj do izraza prišla želja, da bi tudi v prihodnje za širšo predstavitev dejavnosti žensk v fotografiji, nenazadnje pa tudi za splošno predstavitev zgodovine fotografije na Slovenskem, moči združili muzealci oz. skrbniki fotografskih gradiv, ki delujejo znotraj različnih institucij, in posamezniki, ki doma hranijo zapuščine določene fotografinje. 

1. februar 2024
Galerija Jakopič
Začetek izobraževanja Od blizu prestavljen na marec 2024

Sporočamo vam, da zaradi izziva, ki ga januarski termin predstavlja za nekatere udeležence in mentorje, prestavljamo začetek delavnice Od blizu: Fotografija kot način videnja sveta na nov termin – 22. in 23. marec 2024. Vse tiste, ki vam začetek v januarju morebiti ni ustrezal, pa obveščamo, da je za celoletni program na voljo še nekaj mest.


24. januar 2024
Galerija Jakopič
Slovenski kulturni praznik 2024 v MGML

Prešerno po ljubljanskih muzejih in galerijah

22. januar 2024
Poziv za zbiranje gradiva za strokovni posvet o fotografinjah iz obdobja 1850–1950

V Galeriji Jakopič bo 30. januarja 2024 od 17. do 20. ure potekal strokovni posvet, na katerem se bomo družili s poznavalci, skrbniki in lastniki fotografskega gradiva, zbirk in zapuščin, ki jih lahko pripišemo delu fotografinj med letoma 1850 in 1950. Vse, ki imate takšno gradivo v lasti in vas zanima sodelovanje na posvetu, vabimo, da nam na galerija.jakopic@mgml.si pošljete mail s kratkim povzetkom vsebine vašega prispevka. Pišite nam tudi, če imate kakršnokoli informacijo o delu določene fotografinje v obravnavanem obdobju.

22. december 2023
Galerija Jakopič
Galerija Jakopič v 2024 s Klavdijem Slubanom in protestno fotografijo

Po predstavitvi arhitektk in fotografinj, ki so delovale v obdobju 1850–1950, bo v Galeriji Jakopič od konca marca dalje na ogled srednjekarierna retrospektiva francoskega fotografa slovenskega rodu Klavdija Slubana z naslovom Nekje drugje Tukaj, od konca septembra pa postavljamo na ogled skupinsko fotografsko razstavo z delovnim naslovom Dokument_iranje, katere cilj je sestaviti in predstaviti fotografski zapis obdobja od marca 2020 do aprila 2022, zaznamovanega s pandemijo covid-19 in s protesti po vsej Sloveniji.

12. december 2023
Galerija Jakopič

Dogodki

Zadnje strokovno vodstvo o arhitektkah in fotografinjah iz obdobja 1850–1950
Sob
24
Feb 2024
Voden ogled
16:30–17:30
Galerija Jakopič
Zadnje strokovno vodstvo o arhitektkah in fotografinjah iz obdobja 1850–1950
Kdo so bile arhitektke in fotografinje, ki so ustvarjale med letoma 1850 in 1950? Kje so se šolale, kje in kako so kasneje izvajale svojo obrt ter kakšna je njihova zapuščina? Vabimo vas, da se nam v soboto, 24. februarja, ob 16.30 pridružite na strokovnem vodstvu v Galeriji Jakopič, kjer vam bosta skozi zanimive zgodbe posameznic, delujočih v polju arhitekture in fotografije, marsikakšno novost predstavili kustosinji Ana Porok (Plečnikova hiša) in dr. Marija Skočir (Galerija Jakopič).
Slovenske umetnice 1850-1950 z avtorico in gosti
Čet
22
Feb 2024
Voden ogled
16:30–17:30
Mestni muzej Ljubljana
Slovenske umetnice 1850-1950 z avtorico in gosti
Vljudno vabljeni na predstavitev razstave z Barbaro Savenc in gospo Metko Pekle, ki nam bo kot pranečakinja Elde Piščanec predstavila slikarkine dnevniške spomine; izšli bodo letos v knjigi Segam po nebesnih zvezdah: Zgodba slikarke Elde Piščanec pri Založbi Mladinska knjiga.
Počitniško varstvo: Svetlobne čarovnije
Sre
21
Feb 2024
Delavnica
09:00–13:00
Galerija Jakopič
Počitniško varstvo: Svetlobne čarovnije
Na tretji počitniški dan bomo v sklopu počitniških delavnic Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) v Galeriji Jakopič vstopili v svet fotografije. Ali veste, kaj je v resnici fotografija in kako nastane? Povprašajmo pravega fotografa!
Svetlobne čarovnije
Sre
21
Feb 2024
Počitniško varstvo
09:00–13:00
Mestni muzej Ljubljana
Svetlobne čarovnije
Zimske galerijske vragolije (6+)

Ostanite z nami v stiku!

Bodite obveščeni o razstavah in dogodkih, ki jih pripravljamo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

Prijavite se